Kristina in Matevž

Življenje ubira svoje poti – do neke točke vse poteka dokaj ustaljeno. Šola, študij, služba, hobiji in dejavnosti ... in tu je pri obeh nekako vse obstalo. Kljub želji spoznati sorodno dušo, so leta minevala – nikakor ne v prazno, vendar pa z nekim priokusom, da 'ni dobro človeku samemu biti'. Oba sva že kot samska veliko molila za pravega življenskega sopotnika in kljub občasni neveri in občutku pozabljenosti od Njega, se je sredi najinih 30-ih let vendar le zgodilo, da so bile molitve uslišane. Občutek imava, kot da bi Bog ustvaril katStik le za naju, saj je videl, da se drugače nikakor ne bova našla :) In res lahko rečeva "Hvala Bogu za katStik!" Najino spoznavanje 'po žicah' je potekalo zelo preprosto, simpatično in z iskreno željo spoznati drug drugega. Dopisovala sva se približno tri tedne in kmalu ugotovila, da imava podobna načela in pričakovanja ter poglede na življenje. Na vroč avgustovski dan sva se dobila na sladoledu, na najinem prvem zmenku. Ta je potekal ob sproščenem klepetu in skritem analiziranju drug drugega :) Najin 'tisti pravi' zmenek pa je bil na avgustovsko nedeljo in sicer sprehod na idilični hribček sredi Poljanske doline, kjer se bohoti cerkev sv. Volbenka. Naklonjenost je bila obojestranska in po tem srečanju so sledila še vsa ostala. Bog je naju še kot samska vzgajal in preizkušal in naju tako napravil za sorodni duši. V Marijinem mesecu oktobru je sledila zaroka, ki je potekala v cerkvi po cerkvenem obredniku za zaroko. Obred, katerega je vodil g. župnik, je bil zelo lepo doživet. Priprave na 'ta veseli dan' potekajo in se že veseliva meseca junija, ko bo sledila poroka. Naj bo to najino pričevanje Bogu v čast; vsem, ki še iščete sorodno dušo pa v vzpodbudo, da ne obupate, ampak zaupate v Božje načrte ... vredno je! :)   Kristina & Matevž

Vse zgodbe